Voda v živih organizmih se bistveno razlikuje od voda v naših potokih, rekah, jezerih in morjih. Na svetu so doslej našli le 5 krajev, kjer je v potokih taka voda, kot v živih organizmih. Vsi so znani po velikem številu stoletnikov. Gre za posebno ledeniško vodo, polno mineralov v zelo drobni, koloidni obliki in anionskega vodika (H-), ki daje vodi antioksidantske sposobnosti. Med njimi je najbolj znana voda iz himalajske doline Hunza. FHES je narejen po vzoru mineralov iz »Hunza vode«.
FHES vsebuje vodik (H-), kot ga vsebujeta surovo zelenjava in sadje, zlasti pa mladi poganjki. Tega s toplotno in kemično obdelavo hrane uničimo: hrana oksidira, kar se kaže v pozitivnih vrednostih ORP. Navadna pitna voda je tudi oksidirana (v Sloveniji približno + 160 mV). Sveži sok iz biološko pridelanega korenčka ima do –120 mV, sok pšeničnih bilk do – 230 mV. S FHES obogatena navadna voda ORP približno - 540 mV (meritve prof. dr. V. Barbiča). To pomeni, da dobimo iz kozarca vode, ki mu dodamo FHES več elektronov (v obliki H-) kot iz milijona kozarcev korenčkovega soka.
Študije so pokazale naslednje učinke FHES:
Podaljšuje življenje celic do dvakratno.
V laboratorijskih preizkusih strokovnjakov z univerz v Minnesoti in v Bloomingu so ugotovili, da celice živijo v vodi, ki so ji dodali FHES, do dvakrat dlje kot običajno.
Daje najvišjo raven antioksidantske zaščite
Po dosedanjih izsledkih je FHES najboljši antioksidant. V univerzitetnih laboratorijskih poskusih, ki jih je vodil dr.C.J. Stephanson, so preverjali, kako razni antikosidati ščitijo celice pred močno dozo prostih radikalov, ki običajno pomori skoraj vse celice (preživi le 0,6% celic). Z dodatkom FHES v koncentraciji, ki bi pri odraslem človeku ustrezala 4 kapsulam dnevno, je »napad« prostih radikalov preživelo kar 91,6% celic. To je precej več kot pri dodajanju drugih antioksidantov. Pri povečanju koncentracije, ki bi pri človeku ustrezala 5,2 kapsulam FHES dnevno, pa so v laboratoriju dosegli skoraj popolno zaščito celic pred prostimi radikali. Preživelo je namreč 99,9% celic.
Je povsem neškodljiv
Preizkusi v neodvisnih laboratorijih so pokazali, da FHES ne moti procesov v celicah niti v koncen
tracijah, ki so več kot 500 krat večje od doz, ki jih priporoča proizvajalec.
Povečuje telesno energijo
FHES pripomore k sintezi NADH-, snovi, ki je nujna pri produkciji ATP. Ta pa je gorivo vseh procesov v organizmu. Napogostejši učinek, ki ga zaznavajo uporabniki FHES je prav več telesne energije.
Prosti radikali so molekule, ki jim na zadnji orbitali manjka vsaj en elektron. To so najmočnejši strupi v našem organizmu, saj »kradejo« elektrone iz okolja, zato vsako celico neprestano napada na tisoče prostih radikalov. Povzročajo jih presnova hrane, negativna sevanja, psiho-fizičnični stres in drugi vzroki. Pred njimi se zaščitimo z antioksidanti, molekulami, ki imajo dodatni elektron (npr. vitamini ipd). Zaradi prostih radikalov, ki so danes najbolj proučevano področje v medicini, nastajajo mnoge bolezni, med njimi tudi ateroskleroza ter druge bolezni srca in ožilja, multipla skleroza, rakava obolenja, revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, prezgodnje staranje in druge.[1]
Povečuje celično hidracijo
Kar 70% organizma tvori voda. Pomanjkanje vode v celicah je v sodobnem svetu zelo pogosta. Celice ošibelega in ostarelega organizma se težko hidrirajo, čeprav pijemo veliko navadne vode. Celična hidracija se z uživanjem FHES bistveno izboljša. FHES namreč zniža površinsko napetost vode, ki postane bolj »močljiva« in zato lažje prodre skozi celično membrano.
Povečuje celično absorbcijo hraniv in izločanje strupov
S FHES se izboljšajo »transportne« sposobnosti vode v krvnih vodih, limfi in pri prehodu skozi celično membrano. Tako se izboljšajo tudi absorbcija hraniv in izločanje odpadkov.
Povečuje količino kisika v organizmu
Za celično presnovo je kisik bistvenega pomena. S FHES se poveča preskrba s kisikom in s tem se izboljšajo presnovni procesi.
Normalizira biološko okolje
Celice potrebujejo za svoje delovanje normalno medcelično tekočino. Po doktrini zdravega biološkega okolja (R.Greenberg in drugi) zadoščajo za ugotavljanje splošnega stanja biološkega okolja trije kazalci: pH, ORP (redoks potencial) in r (električni upor). Testi so pokazali, da uživanje FHES vpliva na normaliziranje njihovih vrednosti.
Testiranje učinkovitosti antioksidantov kot nevtralizatorjev različnih tipov prostih radikalov
| Vrsta antioksidanta | Preživetje celic ob dodajanju prostih radikalov (hidroksilov in superoksidov) (%) | Δ rH | |
| Brez antioksidantov | Z antioksidanti (predpisane doze) | ||
| FHES | 0,6 | 91,6 | 6,83 |
Total Antioxidant | 0,6 | 77,7 | 5,48 |
| Vitamin C | 0,6 | 71,0 | 4,54 |
| Antioxidant Plus | 0,6 | 67,0 | 3,02 |
| Multi Vitamin | 0,6 | 52,3 | 2,06 |
| CoQ10 | 0,6 | 25,1 | 1,45 |
| Cink | 0,6 | 15,9 | 0,26 |
| Nanohydrate® | 0,6 | 1,8 | -0,55 |
Preizkusi na celicah glodalcev, ki so jih izvedli strokovnjaki univerz:
- Department of chemistry, University of Minnesota, Mineapolis (Cory J. Stephanson)
- Nortwestern Health Science University, Blooming (Anne M. Stephanson)
FHES: Testiranje antioksidatske učinkovitosti različnih koncentracij (doz) FHES
| Doza /koncentracija FHES | Preživetje celic ob dodajanju prostih radikalov (hidroksilov in superoksidov) | |
| kapsul/dnevno | μg/mL | (%) |
| 0,0 (brez FHES) | 0 | 0,6 |
| 0,4 | 50 | 31,9 |
| 4,0 (priporočena) | 500 | 91,6 |
| 5,2 | 650 | 99,9 |
Preizkusi na celicah glodalcev, ki so jih izvedli strokovnjaki univerz:
- Nortwestern Health Science University, Blooming (Anne M. Stephanson)
Testiranje neškodljivosti FHES:
laboratorijski preizkusi na rdečih krvničkah in na celicah glodalcev
| Vrsta preizkusa | Tudi pri ekstremnih dozah (več kot 500 krat večje od priporočenih) |
| 1. Mikroskopsko opazovanje celic | nobenega negativnega učinka |
| 2. Florometrično opazovanje | nobenega negativnega učinka |
| 3. Merjenje eltroforetske mobilnosti (mitohondrijev, liposomov in celice) | nobenega negativnega učinka |
Preiskuse so izvedli v laboratorijih:
- Department of chemistry, University of Minnesota, Mineapolis (Cory J. Stephanson)
[1] Stephanson, Cory J et al: – Journal of Medicinal Food, Volume 5, Number 1, 2002, str. 9. Mag Iztok Ostan, Univerza v Ljubljani
Ni komentarjev:
Objavite komentar